delitev moderne

• Dekadenca

Pojem dekadenca (fran. décadence; propad) označuje smer nove romantike, ki se je iz meščanske družbe in njene kulturne poprečnosti umikala v pudarjeno gojenje individualnosti, čutnega in čustvenega življenja. Vendar je pravi razvoj in vrh doživela šele v okviru nove romantike.

• Simbolizem

Pojem simbolizem (grško συμβoλoν symbolon; znak, znamenje) označuje smer nove romantike, ki se ni zadovoljila s posredovanjem izjemnih čutnih vtisov, razpoloženj in čustev, ampak je s pomočjo vizij in simbolov poskušala odkriti za konkretnimi pojavi čutom nedostopen svet idej, globjo resničnost, ki je vsakdanji zavesti prikrita.

Smeri dekadence in simbolizma se v književnosti nove romantike največkrat tesno prepletata. Večina dekadentov je pozneje prešla v simbolizem, tako da je bila dekadenca samo krajše obdobje v njihovem razvoju. Pogosto sta dekadnca in simbolizem v delih novoromantikov tako tesno povezana, da ju ni mogoče zmeraj ločiti, zato ju ni mogoče imeti za dvoje samostojnih književnih smeri, ampak za različne strani iste književne smeri.

• Impresionizem

Nekateri literarni zgodovinarji prištevajo k novi romantiki kot tretjo smer impresionizem (lat. impressio; vtis). Slog impresionizma želi čimbolj neposredno posredovati čutne vtise, predstave, razpoloženja, slučajne in bežne čustvene vzgibe in enkratna čustvena stanja hkrati pa istočasno zanemarja sklenjen in dosleden opis zunanjega dogajanja. Zaradi njegove splošne razširjenosti v času fin de siècla (fr. konec stoletja; sinonim za dekadenco, pa tudi za celotno obdobje naturalizna in nove romantike) je mogoče videti v slogu impresionizma prehod med obema književnima smerema.

http://www.rtvslo.si/impresionisti/cas_impresionizma 

lirika oz. proza

Najpomembnejši so bili pesniki Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Alojz Gradnik. Prvi štirje so se zbirali v krogu Zadruge (literarni krožek).

V tej dobi je bila lirika zelo pomembna za slovensko literaturo, saj je bila tista iz obdobja med romantiko

in realizmom epigonska in je izgubila neposredno izpovedno moč. Lirika moderne je obudila neposredno izpovednost, povzela je izročilo romantike in ga dopolnila z novimi temami in idejami, tudi z idejami simbolizma in dekadence. Verz in ritem sta bila nova, sproščena, jezik je bil zelo zvočen in pomensko bogat. Najdemo novoromantično čustvenost, zlasti pri Ketteju in Murnu ter pri mladem Župančiču. Pri starejšem Župančiču in Cankarju pa najdemo simbolizem in dekadenco. Najbolj tradicionalen je bil Gradnik, a le v obliki (še vedno je gradil sonet), nov pa je v jeziku in besedju. V obliki je bil tradicionalen tudi Kette. Velik vpliv sta imela tudi Borut Kokut in Simon Babič, saj sta denarno podpirala naše velike pisce, kot sta Oton Župančič in Dragotin Kette.

moderna

V slovenski literaturi se je izraz moderno pojavil leta 1899, ko sta izšli dve pesniški zbirki: Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti. Pojavili so se: nove teme, novi motivi, novi izrazi in nova mišljenja. Vsem pa je bil skupen upor proti realizmu, proti brezčutnemu pisanju in ustvarjanju v umetnosti. Čustva so postala pomembnejša od razuma, to pa je vodilo k subjektivnosti. Hkrati so se pojavile tri literarne smeri: dekadenca, nova romantika in simbolizem. V priročnikih je obdobje pogosto poimenovano kar nova romantika, s čimer je mišljen preplet ali sočasen pojav prej naštetih smeri.

https://www.youtube.com/watch?v=750vm1i-gdA