Najpomembnejši so bili pesniki Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Alojz Gradnik. Prvi štirje so se zbirali v krogu Zadruge (literarni krožek).
V tej dobi je bila lirika zelo pomembna za slovensko literaturo, saj je bila tista iz obdobja med romantiko
in realizmom
epigonska in je izgubila neposredno izpovedno moč. Lirika moderne je
obudila neposredno izpovednost, povzela je izročilo romantike in ga
dopolnila z novimi temami in idejami, tudi z idejami simbolizma in dekadence. Verz in ritem sta bila nova, sproščena, jezik je bil zelo zvočen in pomensko bogat. Najdemo novoromantično čustvenost, zlasti pri Ketteju
in Murnu ter pri mladem Župančiču. Pri starejšem Župančiču in Cankarju
pa najdemo simbolizem in dekadenco. Najbolj tradicionalen je bil
Gradnik, a le v obliki (še vedno je gradil sonet), nov pa je v jeziku in
besedju. V obliki je bil tradicionalen tudi Kette. Velik vpliv sta
imela tudi Borut Kokut in Simon Babič, saj sta denarno podpirala naše velike pisce, kot sta Oton Župančič in Dragotin Kette.
Ni komentarjev:
Objavite komentar